Martina Ruhsam • predavanje
Avtonomna volja stvari: Smeti, ostanki in usedline v posthumanističnih uprizoritvenih praksah
Nova pošta
Sreda, 16. 3., ob 19.00
Vstop prost!
Produkcija: Zavod Maska v sodelovanju z MGLC Švicarija.
Kaj je politični potencial uprizarjanja podeljene avtonomne volje? Številna teoretska gibanja in eksperimentalne umetniške prakse so raziskovale in še raziskujejo avtonomno voljo (delno) samostojno delujočih elementov v nečloveških telesih – v visoko-digitaliziranem družbeno-ekonomskem kontekstu, ki spodbuja neskončno uprizarjanje sebe in v katerem je samozadostnost prioriteta, so nečloveška telesa degradirana na raven dobičkonosnih surovinskih virov. V svojem predavanju se umetnica in teoretičarka Martina Ruhsam posveti posthumanističnim uprizoritvenim praksam, ki raziskujejo in obenem razmišljajo o drugačnem odnosu med človeškim telesom in več-kot-človeškim (“more than human”) svetom, ki nas obdaja ter ponudi (v) politično branje več konceptov, ki so nastali v okviru Novega materializma (New Materialism). Ali se nova politika materialnosti („politics of materiality“) lahko oblikuje in ali lahko koreografijo – kot to misel v svojem delu “Agential Realism” razvija Karen Barad – razumemo kot intra-akcijo (“intra-action”)? Martina Ruhsam kot primere tovrstnih praks navaja umetniška dela ustvarjalcev kot so Unknown Fields Division, Kate McIntosh in Sarah Vanhee, ki se odmikajo od antropocentričnih dramaturgij in želijo destabilizirati uveljavljene dualizme kot so narava/kultura in človeško/nečloveško. Kaj pa umetniške prakse lahko prispevajo k politični ekologiji?
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Martina Ruhsam je asistentka na programu Koreografija in performans (CUP) na nemški Univerzi Justus-Liebig v Giessnu, je avtorica ali soavtorica mnogih predstav in dogodkov. Delala je na teoretskem oddelku Tanzquartierja na Dunaju in bila članica uredniškega odbora internetne revije za ples, koreografijo in performans, Corpus. Je avtorica knjige Kollaborative Praxis: Choreographie (Turia + Kant, 2011). Leta 2020 je doktorirala z disertacijo “Moving Matter. Non-human bodies in contemporary choreographies” (Gibajoča snov. Ne-človeška telesa v sodobnih koreografijah).